Izročilo labirintov
Labirinti obstajajo od začetak časov in se pojavaljajo v vseh kulturah in v vseh predelih sveta.
Kaj je tako posebnega v njih, da so se ohranili do današnjih dni? Kaj nam sporočajo? Kaj se lahko naučimo ob njih? Kakšna je njihova moč? Zakaj jih potrebujemo v tem nepredvidljivem, egocentričnem in globoko individualiziranem svetu, ki poraja še več krivic, še bolj globoke in nepremostljive razlike med prebivalci tega planeta? Nam lahko pomagajo poiskati odgovore na vprašanje kako uravnotežiti in harmonizirati skupnost in svet in ga sozvočiti, sinhronizirati in trajnostno naravnati za boljši danes in jutri vseh nas?
PREGLED SKOZI ZGODOVINO
Labirint je eden od starodavnih univerzalnih simbolov poti do središča. Zahodna civilizacija ga najbolje pozna zaradi kretskega labirinta iz starodavnega mita o Tezeju, Minotavru in Ariadni. Ta simbol v obliki zgradb, kamnitih labirintov ter risb in reliefov najdemo tudi v Egiptu, Indiji, Mehiki, na Irskem, v Skandinaviji, Rimu, pa tudi drugod po svetu. Najstarejša odkrita predstavitev labirinta je krožna, v središče vodi en vhod in sedem koncentričnih krogov. Ta labirint se imenuje klasičen in po njem so nastale vse druge vrste: kvadratne, tiste z bolj ali manj krogi, vijugaste in druge. Klasični labirint je treba ločiti od novejše, zmedene oblike z več možnimi vhodi in izhodi, v katerih se človek lahko izgubi.
Pravi labirint ima samo en vhod – izhod in eno središče, kamor popotnik gre. Sama beseda “labirint” naj bi izhajala iz grške besede labrys – dvojna sekira in inthos, kar pomeni kraj. Dvojna sekira je eden temeljnih simbolov kretske kulture (simbol notranjega orožja človeka), tako kot sam labirint (simbol moči), in sta tesno povezana. A medtem ko arheoloških ostankov labirinta upodobljenih na kretskih kovancih še niso našli, so dvorezne sekire vseprisotne in govorijo o njihovem obrednem pomenu skozi zgodovino.
V psihološkem smislu je labris, tako kot meč, simbol moči volje, s katero se človek uskladi in harmonizira, da bi obvladal svojo nižjo naravo v svojem psihičnem labirintu. Ta simbol so uporabljali tudi sodobni misleci, kot so C. G. Jung, Joseph Campbell in Mirce Eliade, in v njem našli pomene, povezane z notranjim življenjem človeka, ki ga osvojamo s potovanjem proti središču – labirinta oziroma samega sebe.
LABIRINTI V ČASU IN PROSTORU
Prvo omembo labirinta najdemo v starodavnem kretskem mitu o antičnem bogu Ares-Dionizu že od samih začetkov časa. Navaja, da takrat na zemlji še ni bilo nič ustvarjenega ali oblikovanega in je povsod bila samo tema. Ares-Dioniz se je z višin spustil na zemljo z nalogo, da oblikuje svet. Za to prizadevanje so mu iz nebes poslali orožje – labris, dvorezno sekiro, s katero je začel hoditi in rezati temo pred seboj. Ker je bila povsod tema in se ni mogel z ničemer orientirati, je hodil v krogu, kot človek, ki hodi po prostrani puščavi. Toda, ko je prerezal temo, je ustvaril brazdo, po kateri je hodil, in postopoma očistil pot, imenovano labirint. Ko je prišel do konca spiralne poti, je odkril, da nima več tiste sekire, ki jo je imel na začetku, saj se je spremenila v gorečo baklo, ki je v njegovih rokah sijala v središču labirinta.
Kretski labirint
Čeprav se domneva, da je bil ta mitski labirint del kraljeve palače v Knossosu na Kreti ali blizu nje, njegovih ostankov še niso našli. Obliko tega sedemkratnega labirinta poznajo samo kretski kovanci. Njegova gradnja je omenjena v mitu o velikem starodavnem graditelju Daedalu in njegovem sinu Ikarju. Najbolj znan starodavni mit o labirintu je povezan z atenskim junakom Tezejem, ki pride na Kreto, da bi dokončal pošastnega Minotavra, pol človeka – pol bika, ki so mu bili Atenjani prisiljeni poslati človeške žrtve – dečke in deklice. Tezej vstopi v labirint z rešilno nitjo, ki mu jo je dala kraljeva hči Ariadna, zahvaljujoč kateri je našel pot iz labirinta po porazu Minotavra. Simbolično je junak Tezej zavest, ki vstopi v življenjski boj z nižjim, živalskim v samem sebi in v tej bitki zmaga zaradi poguma, da vstopi v temni labirint (svojo notranjost), in s pomočjo Ariadne (Duša, višji jaz), ki mu da rešilno nit vezan na najboljše v sebi. Zmagoviti junak je tisti, ki doseže zmago nad svojimi nižjimi vidiki, tako da jih nadzira in uporabi po svoji volji, navdihnjen z dušo.
Egipčanski labirint
Staroegipčanski labirint omenjata Herodot in Strabon, ki sta ga obiskala. Herodot poroča o ogromnem kompleksu, sestavljenem iz nadzemnega in podzemnega dela, ki je bil sestavljen iz 3000 dvoran, dvorišč in galerij. Duhovniki so ga vodili le po nadzemnem delu, katerega stene so bile poslikane in vpisane s hieroglifi in s katerih velikost in lepoto je presenetil. Toda v podzemni, ritualni del kompleksa ni imel vstopa.
Starodavni evropski labirinti
Za najstarejšo najdeno predstavitev labirinta velja stela iz Pilosa, najdena v ostankih mikenske palače iz leta 1200 pr. Kr. Upodobitev labirinta in lovcev na bojevnike v jami Val Camonica v Italiji je verjetno veliko starejša, prav tako labirinti, vklesani v skalo v mestu Pontevedra v Španiji. Zelo zanimiv je podzemni kompleks Hypogeum Hal Saflieni na Malti, zgrajen na treh nivojih kot labirint in velja za približno šest tisoč let starega.
Kamniti labirinti v Skandinaviji
Številni labirinti so bili narejeni na tleh z zloženimi kamni in to po celotnem starem germanskem območju. Ta tip se imenuje baltski, ker je v državah ob Baltiku več kot petsto primerov – od Rusije, preko Estonije do Norveške, Švedske in Finske. Najlepše primerke najdemo na Gotlandu na Švedskem in v Zaiatskem v Rusiji. Ker se nenehno obnavljajo, je težko določiti njihovo starost. Verjetno so igrali ritualno vlogo v stari germanski religiji.
Labirinti na ozemlju Velike Britanije
Na območju Irske so našli številne labirinte, ki so povezani s keltskimi koreninami. Za najstarejšega velja hollywoodski kamen z vrezanim klasičnim labirintom s sedmimi krogi. Zelo zanimiv je mistični hrib Tor v bližini Glastonburyja, na katerem je vklesana stopničasta spirala, ki se kot tridimenzionalna različica labirinta vzpenja na vrh hriba. V skalni dolini v Cornwallu je tudi čudovit labirint, vklesan v skalo, pa tudi v Achnabrecku na Škotskem in v Knowthu na Irskem, da izpostavimo le nekaj najbolj znanih.
Labirinti v gotskih katedralah
Na tleh nekaterih francoskih gotskih katedral so upodobljeni labirinti. Najbolj znan je labirint iz stolnice v Chartresu iz XIII. stoletja, ki so jo skozi zgodovino imenovali tudi pot v Jeruzalem, ker so jo verniki uporabljali kot simbolično romarsko pot do središča svojih verskih teženj. Gre za labirint enajstih koncentričnih krogov. Srednjeveški graditelji so ustvarili labirinte od šest do petnajst krogov, mnogi pa so imeli tudi kvadratno obliko. Lepe primere najdemo v Amiensu in v opatiji St. Bertina v St. Omeru. V mnogih angleških, danskih in nemških cerkvah je motiv labirinta pogosto prisoten na stenah, stropih, tleh, vratih in podobno.
Indijski labirinti
Veljajo za zelo starodavne, za najstarejšega pa se smatra labirint, vklesan v skalnati breg reke Pansaimol v indijski zvezni državi Goa. V indijski tradiciji jih imenujejo čakravjuhu, po legendarni krožni vojaški formaciji, ki jo je junak Drona uporabil v bitki na polju Kurukshetra, opisani v epu Mahabharata. Tradicija omenja tudi palačo demona Ravane iz epa Ramayana, ki je bila v obliki labirinta in je bila na Šrilanki.
Rimski labirinti
Rimljani so ta simbol najpogosteje uporabljali za okrasitev tal z mozaiki. Običajno je kvadratne oblike, notranja razporeditev pa je meandrirajoča, spiralna ali serpentinska. Primeri so lepo ohranjeni v Pulju in Conimbrigi na Portugalskem.
Ameriški labirinti
Ameriški Indijanci: Posebno zanimivo pleme Hopi je ta simbol uporabljalo v ritualne namene. Še danes je v folklori in obrti (pletene košare) plemen južne, osrednje in severne Arizone ta simbol pogost motiv. Prav tako ga najdemo v Novi Mehiki kot tudi na severnih mehiških območjih.
Nazca: Skrivnostni geoglifi iz puščave Nazca v Peruju vsebujejo tudi ogromen prikaz opice, katere rep je prikazan kot spiralni labirint. Tu je tudi prikaz ene same spirale. Menijo, da so simboli spirale in labirinta neposredno povezani, saj oba vodita v središče svoje strukture in s tem simbolično v središče človeka, ki se jim približa. Nedavne raziskave dr. Nicholasa Saundersa so razkrile tudi pogled na ogromen labirint na območju te puščave, ki mu je mogoče slediti le peš, ker ga zaradi obrabe ni mogoče videti iz zraka.
Mehika: Pred nekaj leti so v Mehiki na Yucatanu v bližini vasi Tahtzibichen našli kompleks jam, povezanih v obliki labirinta, v katerih je več kamnitih templjev in piramid. Nekatere jame tega labirinta se nahajajo pod vodo. Arheologi verjamejo, da so bili templji in piramide zgrajeni pod vodo in da je celoten kompleks nekakšna majevska vrata v drug svet.
Chavin: Chavín je zelo staro obredno središče neznane kulture Južne Amerike. Nahaja se na nadmorski višini približno 3200 metrov za gorskimi verigami Cordillere. Danes je tu ostala le vrsta porušenih ostankov okrnjenih piramid in stavb na pobočjih, imenovanih Trdnjave. V Chavínu so najbolj znani podzemni prehodi, ki tvorijo pravi labirint. Namen teh prehodov še ni odkrit, prav tako ni znano, kje se začnejo in kje končajo. Verjetno so imeli iniciacijski in simbolni pomen, povezan s starodavno religijo ljudstva Chavín. Ti prehodi so prava mojstrovina, obloženi z velikimi kamnitimi ploščami iz neke vrste sivega granita in podprti z majhnimi nosilnimi loki iz istega materiala. Geološke raziskave v radiju 50 km od Chavina niso razkrile kraja, kjer bi te kamnine lahko izvirale. Govori nam o visoki tehnični stopnji razvoja in zares izjemni človeški spretnosti. V tem labirintu je zaprta tako imenovana Lanzonova stela, za katero tudi ni jasno, kako je bila tam postavljena. Gre za monolit ali monolitni kip božanstva, visokega 4,53 metra.
SIMBOLNI POMEN LABIRINTA
Labirint je že od nekdaj, še iz časov neolitika, simbol Sonca. Bil je napak razumljen in zanemarjen, čeprav je v našem življenju ves čas prisoten kot oblika, okras oziroma pojem. Smisel labirinta izvrstno dopolnjuje življenjsko jogo, saj s svojo geometrijsko simboliko izraža obred prihoda do središča – do vira življenja.
Zato se labirinti postavljajo tudi dandanes. Da s svojo simboliko, močjo starodavnega izročila in energijo sonca, posamezniku, ki se poda po tej simbolni poti do središča (samega sebe) odpirajo vrsto vprašanj, ki začnejo s procesom transformacije na osebni ravni in prebudijo zavedanje o tem kdo smo, od kod izviramo, kaj je naše poslanstvo. Simbolno nas popeljejo do izvora, do vira življenja, kjer najdemo odgovore na vsa vprašanja. Ker odgovori obstajajo v nas samih.
LABIRINTI V NAŠI NAJBLIŽJI SOSEŠČINI
Najbližje dostopni labirinti v naši soseščini, poleg Labirinta Sonca, ki je postavljen na otoku Krku za potrebe OSMA Leadership Akademije, so Nebeški Labirinti na pobočju Velebita iznad Novega Vinodolskega, Krmpote- vas Omar, kjer se lahko sprehodite v neokrnjeni naravi pogorja po 10 labirintih: Labirint ljubezni in kreacije, Labirint svobode, Labirint preobrazbe, Labirint življenja, Labirint čustev, Labirint moči, Labirint energije, Labirint povezanosti, Labirint modrosti in Ganešov Labirint.
V hrvaškem Medžimurju, v bližini slovenske meje leži v vasici Badličan Mesto Labirintov, razprostranjeno v gozdu, kjer se lahko sprehodite po 9 labirintih z opisom in pomenom vsakega od njih: Labirint moči, Labirint čustev, Labirint energije, Labirint povezanosti, Labirint modrosti, Labirint ljubezni, Labirint življenja in smrti, Labirint preobrazbe in Labirint svobode.
Na severnem delu otoka Cresa v Tramontani, Martinšćica je postavljeno 7 labirintov, ki imajo samo en vhod, ki je hkrati tudi izhod. Z vstopom v labirint vsakdo določi svoj cilj in s prehodom skozi njega doseže ravnovesje duha, telesa in okolja. Navaja se, da je hoja po labirintu meditacija v gibanju. Vsak od labirintov ima svoje ime in ima svoj pomen. Labirinti predstavljajo nekaj nejasnega in neznanega in vsak se konča tam, kjer se začne.
LABIRINT SONCA
– je življenjska joga za rojene vodje, slavne ljudi, menedžerje, politike, upravitelje, voditelje in vse tiste posameznike, ki to želijo postati ali so se v tej vlogi znašli po sili razmer. Je obredna zgodba o Surji (Soncu), avtoriteti, moči in eni osmini tistega dela tebe, kjer tebe niti ni, a je nepremični temelj vsega, kar obstaja in kar je edino večno. Ta osmina, ki živi v vsakem od nas, a ni del nas – kot univerzalna neminljiva inteligenca in čista zavest – je bila inspiracija za postavitev Labirinta Sonca. Iz spoštovanja in hvaležnosti. Za vse!
Labirint Sonca govori o vprašanju avtoritete in sprejemanja odločitev, osebni moči, veljavi in vplivu, ki ga imajo nekateri ljudje na druge. Govori o ljudeh, ki v življenju nase prevzamejo velike odgovornosti. Govori pa tudi o povsem navadnih ljudeh, ki opravljajo svoje delo, preživljajo družino in skušajo dobro in iskreno preživeti svoje življenje. Vsak človek se namreč prej ali slej znajde v položaju, ko mora prevzeti odgovornost zase in za druge. Vsi se kdaj pa kdaj v življenju znajdemo v vlogi voditeljev in vodij , in če ne drugega, smo upravitelji svojega življenja. In takrat je dobro, da vemo, kam, kako in zakaj usmerjati energijo, iz katere izhajamo. Mnogi vodje, obdani s silno energijo, je namreč ne znajo pravilno uporabljati, posledice pa so lahko nemalokrat celo pogubne. Kdor je namreč uspešen v službi, še ni rečeno, da doma uživa blaginjo osebne sreče.
ZAKAJ LABIRINT SONCA NA KRKU?
Poslanstvo OSMA Akademije za voditelje je odpirati nove poglede na pomen voditeljstva, tako v okolju kjer delujemo, kot tudi širše globalno, ter demistificirati pojem voditeljstva, ki naj bi bil le za nekatere izbrane izjemne posameznike, ter pokazati možne poti za doseganje celovite osebnostne preobrazbe posameznika, kar je predpogoj in temelj vsakega kvalitetnega odnosa in vodenja – najprej samega sebe, družine, sodelavcev v delovnem okolju, skupnosti kjer živimo in planeta, ki nam je skupen.
Kako torej sobivati, soustvarjati in sodelovati z ljudmi na način, da spoštujemo različnost in svobodo drugega in da se kot posamezniki povežemo v celoto, dosežemo resonanco z vsemi in s tem empatijo ter posledično možnost doseganja konsenza o ključnih stvareh bivanja in delovanja in gremo skupaj v začrtani smeri naprej. Kako razumeti odnos, ki ga imamo z drugimi ljudmi, posebej tistimi z avtoriteto in položajem?
Na simbolni ravni vam bo labirint pomagal bolje razumeti lastne težnje po moči, a tudi odnos, ki ga imate z drugimi ljudmi. Pomagal vam bo izraziti lastno moč, ko bo to potrebno, ne da bi pri tem s svojim ravnanjem ogrožali druge. Vsak od nas mora v sebi razviti dovolj samozaupanja in ljubezni do sebe in svojih sposobnosti. Za vsakim materialnim dosežkom namreč stoji energija, tako osebna kot kozmična. Mogočni ljudje so kot zvezde, ki izžarevajo energijo – neprestano v napetosti, ves čas na robu eksplozije. Svet okrog sebe hranijo sami s seboj in ga hkrati spravljajo v nevarnost zaradi pretiranih izbruhov čiste neponarejene sile. Njihovo moč je dobro uživati od daleč. Pretirano približevanje s seboj vedno prinaša tudi tveganje, ki ga je treba vzeti v obzir.«
Na tej poti spoznavanja samega sebe nas vodita dva starodavna simbola – Sonce in labirint. Sonce kot simbol življenja sije skozi življenje vsakega človeka. Vprašanje tako ni, ali »življenjsko jogo«, ki spodbuja preobrazbo ter harmonijo in ravnovesje, potrebujete, temveč le, v kolikšni meri in kako jo uporabiti v vsakdanjem življenju. Ponuja nekaj praktičnih napotkov in je v pomoč vsem, ki želijo svojo osebno moč uporabljati na pravi način in (za)sijati kot najsvetlejše sonce – brez kakršnih koli uničujočih (osebnostnih) senc.
Sončni labirint je pot, ki jo brez pomisleka priporočamo vsakemu iskalcu življenskih in duhovnih resnic. V tem smislu vam bo ta novo odkrita pot pomagala, da se boste v življenju lažje znašli in bili uspešni, ne da bi za to žrtvovali svoj notranji mir. Središče labirinta in doživetje znotraj tega je neopisljivo. Zatorej ne sprašujte, kaj je v središču. Opogumite se in se sami napotite vanj. Kajti brez resničnega doživetja žive joge, spremembe ne bodo ne trajne ne dovolj resnične, da bi zdržale dolgotrajnejši pritisk vsakdana.
POVEJ ZGODBO:
»Človek, ki ga obsije svetloba, želi pomagati drugim, ki so, tako se vsaj zdi, v temi. In ko si to zaželite, močno, iskreno in globoko, bo najboljši način, na katerega lahko to storite, da jim poveste zgodbo. Povedali jim boste svojo pot do izkušnje. To je vse, kar lahko storite. Vse ostalo je redundanca, višek, ki včasih pride prav, spet drugič pa je v napoto.«
IN NAMESTO ZAKLJUČKA
»Otroci Sonca« žarijo in se težko odpovedo lastni glavi. So mogočne in močne osebnosti, ki so po zaslugi lastne moči ali s pomočjo sile časa pridobili določen ugled in položaj. Prav zato je »sončna joga« namenjena prav njim. In več ko jih bo, bolje se bo godilo vsem nam. Vodijo nas, zato bi bilo dobro, da bi to počeli na pravi način. Osnovni značilnosti »sončevega načela« sta moč in odgovornost. Vodenje s pozicije moči je lahko nevarno- kaj hitro nas lahko zanese v prevelik blišč ega in lastne osebnosti. V takšni situaicji drugi ljudje težko prenesejo bližino tega ognja. Rešitev in pot iz te zaslepitve pa se kaže v znanju in izkušnji osrednje osmine našega obstajanja- tihem središču, ki je v vsakomur, a ne pripada nikomur.
Zatorej sij, prijatelj moj, samo sij, toda ne pozabi na tisto eno osmino – na tisti del tebe, kjer te niti ni. Pazi nanjo in ona bo pazila nate. Vsa svetloba tega sveta izvira iz tistega kotička. Naj prehaja skozi tebe in naj se nikoli ne ustavi. Poskrbi, da jo bodo videli vsi. Naj jo začutijo v sebi, kot si jo občutil ti. Sij. In ne pozabi!
Viri:
- Adrian P. Kezele: Sončni labirint, 2018 in Labirinti i njihove tajne, 2007
- Amalija Kranjec Markešić: Labirinti, 2015 (Nova Akropola);
- Gernot Candolini: Labyrinths: Walking Toward the Center, 2003;
- Im Labyirinth, 2011;
- Geordie McElroy: 10 Mysterious Ancient Labyrinths, 2017;
- Wikipedija, enciklopedija;
- Osebni viri.
